VARSTVO KONKURENCE

Varstvo konkurence je področje ekonomskega prava, ki postaja po pristopu k EU poleg varstva potrošnikov (pa tudi varstva malih delničarjev, prepovedi trgovanja z notranjimi informacijami, prevzemno zakonodajo, varstvom delavcev na trgu dela itd.) vedno bolj pomembna. Izhaja iz predpostavke, da trgi ne delujejo perfektno in da je konkurenčne razmere včasih potrebno vzpostaviti od zunaj, s pomočjo državnih ukrepov.

Konkurenčna zakonodaja se je v širšem obsegu zgodovinsko najprej uveljavila v ZDA, kjer so se že zgodaj ukvarjali s prepovedjo kartelov in koncentracij, ki so poslabševali ekonomsko učinkovitost. Z nastankom EU in željo po integraciji notranjega trga (prost pretok blaga in storitev, dela in kapitala) je primat na področju določanja konkurenčne zakonodaje in institutov konkurence prevzela EU. Evropska zakonodaja, preko nje pa tudi slovenska, pozna štiri institute protikonkurenčnega ravnanja. V 81. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je določena prepoved kartelov, v 82. členu PES prepoved zlorabe prevladujočega položaja, v 87. členu PES prepoved (diskriminatorne) državne pomoči, v Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij pa še prepoved koncentracij, ki bi imele negativen vpliv na konkurenco na trgu. Pri nas so ta področja urejena v 5. (omejevanje konkurence s sporazumi in usklajenimi ravnanji), 10. (zloraba prevladujočega položaja), 11. (koncentracija podjetij) ter 45. členu (omejevanje trga z oblastnimi akti in dejanji) Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1, Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12).

V EU je za presojo protikonkurenčnega ravnanja pristojna Evropska komisija, v Sloveniji pa Urad za varstvo konkurence. Ta pričenja postopke proti omejevanju konkurence s sporazumi in usklajenimi ravnanji in zlorabo prevladujočega položaja po uradni dolžnosti, postopke glede koncentracije podjetij pa na podlagi priglasitve, ki jo mora opraviti oseba, ki pridobiva nadzor v drugem podjetju.

Varstvo konkurence je interdisciplinarno, pravno in ekonomsko področje. Za odločanje v posameznih primerih je ponavadi potrebno določiti upoštevni trg, na katerem se bo presojala koncentracija, nato tržni delež na tem trgu ter druge okoliščine, ki kažejo na prisotnost oz. odsotnost monopolističnega položaja (npr. koliko je substitutov proizvodov preverjanega podjetja, koliko je dejanskih in potencialnih konkurentov proizvajalca, kolikšna je elastičnost povpraševanja po proizvodih preverjanega podjetja), na koncu pa se vzamejo v obzir še možne izjeme in ugovori. Če se izkaže, da ima podjetje pomemben tržni delež oz. monopolistični položaj na upoštevnem trgu ter da tega ni mogoče upravičiti z nobeno od izjem, mora Urad izdati odločbo bodisi o odpravi kartelnega sporazuma oz. vrnitvi v prejšnje stanje glede usklajenih ravnanj bodisi o dolžnosti prenehanja zlorabe prevladujočega položaja ali pa o zavrnitvi predlagane koncentracije. V nasprotnem primeru ne gre za protikonkurenčno ravnanje in ga Urad ne sankcionira.

Slovenija je majhen trg, za majhne trge pa je značilno, da na njih v mnogih panogah zaradi ekonomij obsega prevladuje oligopolistična konkurenca (nekaj večjih igralcev), kar pomeni, da je konkurenčnost trgov relativno slabša in da obstaja več rezerv učinkovitosti kot v večjih državah. Za Slovenijo je konkurenčna zakonodaja in delovanje konkurenčnih inštitucij še posebej pomembna, za njihov vpliv pa lahko pričakujemo, da se bo povečal.

STORITVE :

– pravno in ekonomsko svetovanje pri oblikovanju konkurenčnih primerov,
– iskanje pravnih institutov, ki pokrivajo konkurenčni primer,
izdelava ekonomskih, finančnih in ekonometričnih analiz za dokazovanje konkurenčnih primerov,
svetovanje pri raziskavi verjetnih in grozečih pravnih (pravic in dolžnosti) in ekonomskih (prikrajšanje potrošnikov, izguba dobička, stečaj ) posledic protikonkurenčnih ravnanj,
svetovanje glede izvedb postopkov pred domačimi in tujimi inštitucijami za varstvo konkurence,
– svetovanje glede direktne uporabe evropskega prava in izvedbe postopkov pred tujimi inštitucijami za varstvo konkurence,
– pomoč pri komunikaciji z Uradom za varstvo konkurence in drugimi regulatorji trga (APEK, AZN, ATVP, BS).

IZDELKI :

Izdelava vlog s področja konkurenčnega prava za Urad za varstvo konkurence, upravna ter Ustavno sodišče.

Izdelava pravnih mnenj o protikonkurenčnih učinkih in možnih ravnanjih.

Izdelava ekonomskih analiz (upoštevni trgi, tržne strukture, tržna moč).

ANALIZA UPOŠTEVNIH TRGOV :

Za analizo upoštevnih trgov se uporabljajo testi oz. raziskave:
– absolutnega in relativnega skupnega gibanja cen,
– korelacije med gibanjem cen,
– vzročnosti (Grangerjeve) med gibanjem cen,
– kointegracije,
– testi hitrosti prilagoditve,
– testi križne elastičnosti (demand-side substitution),
– raziskave obtoječe in potencialne konkurence (supply-side substitution),
– raziskave geografske komponente upoštevnega trga (raziskave uvoznih ovir in transportnih stroškov, testi trgovinskih tokov, testi uvozne penetracije).

ANALIZA TRŽNE STRUKTURE :

Za analizo tržne strukture se uporablja:
– procentualni tržni delež glede na upoštevni trg,
– Herfindahl-Hirschmanov indeks (HHI) in
– drugi.

ANALIZA TRŽNE MOČI :

Za analizo tržne moči podjetij se uporabljajo:
– testi lastne elastičnosti povpraševanja,
– testi tržne koncentracije in cen,
– ocenjevanje koeficienta odklona,
– analiza reziudalnega povpraševanja,
– analiza kritične izgube in
– drugi.

KOMU JE PONUDBA NAMENJENA :

Ponudba je namenjena domačim in tujim gospodarskim družbam, ki se pri nastopanju na trgu srečujejo s primeri potencialnega ali dejanskega omejevanja konkurence.

PRAVNO OBVESTILO

Podatki, informacije in druga vsebina, ki je na voljo na spletnem portalu www.iepri.si so zgolj informativnega značaja. Upravljavec spletnih strani posledično ne prevzema nobene odgovornosti za njihovo celovitost, točnost, pravilnost in morebitno škodo, nastalo zaradi uporabe netočnih, nepopolnih ali nepravilnih podatkov in informacij oz. vsebin. Prav tako nobena fizična in/ali pravna oseba, ki je sodelovala pri nastanku in izdelavi teh spletnih strani, ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi izhajala iz dostopa, uporabe ali nemožnosti uporabe podatkov in informacij oz. vsebin na teh spletnih straneh ali za kakršnekoli njihove napake, nepravilnosti ali pomanjkljivosti.

V primeru povezav na druga spletna mesta (izven www.iepri.si in njenih podstrani) upravljavec spletnega portala opozarja, da teh povezav ne nadzoruje in zato tudi ne jamči za njihovo dostopnost in vsebino. Obenem upravljavec spletnega portala opozarja še, da ne posreduje pritožb glede dostopnosti in vsebine teh povezav.

Upravljavec spletnih strani si pridržuje pravico, da kadarkoli in kakorkoli delno ali v celoti spremeni, dopolni ali odstrani objavljene podatke, informacije in drugo vsebino, ne glede na razlog ter brez predhodnega opozorila.